pomlad

praznina, nepopisna praznina, nemoc in nezmoznost vrnitve, le dejstvo, ki ga ne morem, ne zelim sprejeti.

hvala, da marsikaj gledam skozi tvoj pogled, opazim tiste drobne pomembnosti, ki res stejejo, le te in nic drugega, saj ves, zvezde, pesem in mir.

in ves, pomlad prihaja, v vsem te najdem.

tako blizu, tako dalec

nikoli se ne navelicam misli nate,
ki isce in zaseda vsak delcek tega kar sem.
ves cas si mi tako blizu
in ves cas vem, da je to le moj ideal,
ker si ti tako dalec.
pri tebi ni prostora za misel name...

moje sanje se zivijo...


rekel si, da bo lahko, ko izginejo vse sanje, ko pozabis nanje...